Pričakujemo čudež.
Pogosto tudi zdravim parom ni preprosto priti do uspeha. Vedite da pri 25
letih, letih največje plodnosti, le 25-28% parov
zanosi v prvem ciklusu.
Po 30 letu ta procent začne hitro padati. Dokler pri 40 letih ta vrednost
doseže le 5%.
Najbolj pravilen postopek ginekologa je, da paru razloži, da o
neplodnosti govorimo po enem letu neuspeha.
In šele takrat pričnemo z zdravljenjem.
Naloga zdravnika je temeljit pogovor s parom , tako spozna vse njihove
poglede in strahove. Njihovo čustveno stran in njihova pričakovanja.
Zdravnik mora biti čimbolj objektiven pri razlagi pozitivnih in negativnih
strani umetne oploditve. Predvsem pa ne sme vzbuditi lažnih pričakovanj.
Klinika za zdravljenje neplodnosti ni trgovina, kjer plačamo in dobimo kar
smo si zaželeli.
Dolžnost zdravnika je jasno razložiti kakšna so lahko pričakovanja in
včasih tudi pomagati sprejeti dejstvo in
vse skupne moči preusmeriti v posvojitev.
V večini primerov je možno pomagati. Vsekakor je rešitev problema
možna kadar se najde vzrok. Narediti pa je potrebno
veliko preiskav in ne obupati pri prvi prepreki, ali pa trmasto vztrajati pri
isti terapiji toliko časa, da so naše možnosti še manjše.
Problem neplodnosti je vedno treba gledati iz dveh zornih kotov.
Njenega in njegovega.
povzeto iz knjige ½Razočaranje po pričakovanju½ |